Prvo resno sneženje je spet obudilo uporabo tradicionalne besedne zveze »sneg je presenetil cestarje«. Strinjam se, da niso vse ceste suhe in prevozne kot sredi poletja. In včasih tudi tisti, ki za ceste in ulice skrbimo, malo zamudimo ali slabo ocenimo količino padavin, ki bo padla. Toda, poglejmo na zadevo tudi z druge strani.
V zimski službi sem delal, tudi plužil sneg, zato me razna zbadanja in modrovanja velikokrat zmotijo. Ne poznam nikogar, ki bi mu bilo v neskončno veselje se cel dan in celo noč prevažat naokrog v slabem vremenu, ob slabi vidljivosti in potiskat kupe snega. Za popestritev so tu še: nepravilno parkirana vozila, s snegom prekrite ovire, poledica, ozke ceste, nespretni vozniki in še kaj se najde. Plug na tovornjaku (traktorju) je precej pred vozilom in ob zavijanju mora voznik paziti kakšne obračalni krog bo imel. Tudi posipalnik na zadnjem delu vozila je izven gabaritov. Z vso to opremo vozilo težko manevrira. Dodatna ovira je spolzka cesta. Tako kot drsi osebnim avtomobilom, drsi tudi plužnim vozilom. In hitro se zgodi, da se vozilo “nasloni” na ograjo ali hišo. Dodatno “zanašanje” povzroči plug, ker ni postavljen pravokotno na vozišče, temveč počez, da sneg potiska z vozišča.
Spoštovana bralka in bralec, odstranjevanje snega je stresno delo, ki zahteva močno koncentracijo. Vsi, ki so tam zunaj se trudijo, da bi bile ceste in pločniki čisti, ker to pomeni, da gredo lahko domov. Sicer jih tam najverjetneje čaka še malo čiščenja snega, da lahko sploh pridejo do hiše. Zanimivo je namreč, da tudi okrog bivališč ljudi, ki delajo v cestnih službah, sneži.
Za drugi del prispevka še malo matematike. Ni blesteč primer in velika verjetnost je, da sem se kje zmotil, toda namen je bil samo ta, da prikažem, koliko snega je potrebno odstranit z vozišča.
Vzemimo občino Sežana, ki ima 23,422 km ulic v naselju Sežana in 120,293 km cest v in med ostalimi naselji[1]. Skupno je to 143,715 km. Sedaj predpostavimo še, da je povprečna širina vozišča 3,5 m. Naredimo manjši račun:
143.715 m ×3,5 m × 2= 1.006,005 m2
Dobimo torej površino 1.006,005 m2. Zaradi poenostavitev lahko malo zaokrožimo in rečemo, da morajo cestne službe očititi 1.000.000 m2 cest.
Dodajmo temu še malo teorije: »Glede na velikost zrn sneg delimo na droben, sreden in grob. Glede na vlažnost ga delimo na suh, vlažen in moker sneg. Specifična teža snega obsega vrednosti od 0,05 do 0,85; navadno je med 0,1 in 0,6[2]«.
Denimo, da imamo lažji sneg z specifično težo 100 kg/m3. Zapade ga ubornih 10 cm. Sedaj naredimo še en račun.
1.000.000 m2 ×100 kg⁄m3 ×0,1 m= 10.000.000 kg
Tako nam je manjše sneženje nametalo 10.000 ton snega. In 10 cm snega lahko zapade v zelo kratkem času.
Za konec le še to. Avto parkirajmo tako, da ne bo oviral zimskih služb. V primeru sneženja se na pot odpravimo, samo če je nujno. Poskrbimo, da imamo avto opremljen z zimsko opremo. Hitrost vožnje prilagodimo razmeram na cesti. Tudi sebe primerno opremimo z zimsko obleko in obutvijo.
[1] Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Sežana, http://www.uradni-list.si/1/content?id=29643
[2] Vladka Kržič (2006), Uporaba sodobne tehnologije pri spremljanju stanja snežne odeje, Diplomska naloga, str. 15. (http://eprints.fgg.uni-lj.si/486/1/GRU_2920_Krzic.pdf)
Pridni ste!! Moram priznat,da se tud jaz jezim, kdaj se bo že kak odsek ceste počistil.Vem, da je neka meja, kdaj se začnejo čistiti ceste? 5 cm, 10 cm?
Mi je jasno, da ne morejo biti na vseh mestih hkrati tudi, če jih ogromno čisti. Ponavadi se znajdem ravno na cesti takrat, ko tako sneži in potem bemtim.:S Ne bom se več jezila.Obljubim.:))