Spadam med ljudi, ki ne morejo brez e-pripomočkov. Pametni telefon, tablica, računalnik, domači strežnik, spletni strežnik kjer gostujem. Še pri športu ni šlo brez športne ure in občasno aplikacij na telefonu. Poleg tega sem, kot vsi ostali, pod vplivom različnih akcij, ki nasprotujejo pretirani uporabi papirja. Vse je bilo lepo, nato smo nekega dne prišli na temo odpadne električne in elektronske opreme. Kar zamislil sem se, ko sem ugotovil, da vsakih nekaj let menjam telefon in računalnik.
Seveda sem odtaval v širjave internetov in začel iskati podatke o tem kaj je boljše. Tokrat z mislijo, da je papir boljši. Seveda sem se tudi tokrat motil. Prav imajo zagovorniki papirja in prav imajo zagovorniki digitalizacije. In tokrat sem bom z obojimi strinjal.
Za tekmovanje med papirnimi in digitalnimi je potrebno najprej izbrati poligon. Moj bo prilagojen prebranim člankom, zato da bom lahko predstavil prednosti in slabosti obeh strani. Predstavljajmo si povprečnega zaposlenega, ki dela z navadno in elektronsko pošto ter mora občasno prebrati zakon ali uredbo. Kaj bo naredil? Zagovorniki papirja bodo rekli, da morajo vse natisniti, ker se drugače dokumenti izgubijo oziroma jih na računalniškem zaslonu sploh ne morejo brati. Digitalni tabor bo seveda skočil v luft in začel zatrjevati kako se s tem samo uničuje gozdove in trati prostor.
Mi bomo sodniki in bomo začeli s preprosto tabelo, ki prikazuje količino emisij CO2 povzročeno v enoti časa (podatki so povzeti po Paper vs. Electronic Media: Work Efficiency and Environmental).
| Naprava | Specifikacije | Emisije CO2 na enoto |
| Standardni namizni računalnik | Intel procesor, manj kot 4GB RAM | 49,60 g/h |
| Zmogljiv namizni računalnik | Intel procesor, več kot 4GB RAM | 98,42 g/h |
| 17″ zaslon | TFT | 23,36 g/h |
| 19″ zaslon | TFT | 26,34 g/h |
| Prenosni računalnik | 27,59 g/h | |
| Projektor | Ločljivost večja od 1290×800 | 163,58 g/h |
| Tiskalnik | Foto tiskalnik A3 | 2,58 g/list |
Predpostavimo, da se lotimo deset strani dolgega dokumenta.
V primeru, da hitro beremo in ga preletimo v manj kot 30 minutah, bomo najmanj emisij CO2 naredili, če to storimo na prenosniku. Prednost papirja je neobčutljivost na časovno komponento. Ko enkrat natisnemo dokument, načeloma nimamo več emisij CO2 (zanemarimo kurjenje papirja, predelavo in druge postopke, do katerih pride, ko papir zavržemo). Zmogljiv računalnik in projektor sta že na začetku veliko potratnejša.
Drugačni rezultati pridejo, če deset strani dokumenta predstavimo petnajstim udeležencem predavanja. Kljub visokim emisijam CO2, ki jih naredi projektor, je ta še vedno boljša izbira.
Za zaključek bi rad izpostavil še nekaj vidikov, ki vplivajo na izbor papirja oziroma računalnika pri branju. Pomembna so dolžina dokumenta, zaporedje branje oziroma “skakanje” naprej nazaj po dokumentu ter primerjanje različnih dokumentov. Izkaže se, da smo ljudje hitrejši na papirju. Preden se lotite dela, si vzemite trenutek časa in premislite koliko časa boste porabili za prebrati dokument na zaslonu in koliko za branje istega dokumenta na papirju. Pri kratkih elektronskih sporočilih pa se le držite priljubljenega podpisa “Pomislite na okolje preden natisnete to elektronsko sporočilo.”