Komunalc

25 thoughts on “Je sploh mogoče v Sloveniji živeti brez avtomobila?”

1. V Ljubljani se za občasne poti definitvno da preživeti brez avtomobila. Sama sem doma iz okolice in se na daljše razdalje (kljub avtomobilu), če so povezave le dokaj dobre (toleriram 2 prestopa in 4 ure vožnje) zadovoljive.

   Kljub temu, da sem privrženec javnega prevoza, mi avto zelo olajša prevoz in privarčuje vsaj 2 uri na dan. Živim manj kot 20 km iz prestolnice. Avtobusi za šolarje (okrog osme ure in do treh popoldne) so dokaj redni (na eno uro), vmes pa je po tretji uri naslednji avtobus šele ob šestih. Seveda z obveznostmi redko končam do tretje ure.

   Z veseljem bi uporabljala javni prevoz kljub temu, da so stroški goriva manjši kot stroški avtobusa (še ena bizarna stvar pri vsem tem), a če želim v življenju početi še kaj drugega, mi to ne uspe. Se strinjam z zapisom, a se osredotoča na stvar precej enostransko, saj veliko prebivalcev živi v okolici večjih mest in avto za vsaksadnje obveznosti žal potrebuje.

   Odgovori

   1. Tanja, hvala lepa za tvoj komentar. Po zapisanem sklepam, da bi se v primeru, če bi bil javni prevoz bolj učinkovit glede na tvoje poti, odločila zanj?
      Glede stroškov vzdrževanja avtomobila pa poleg bencina ne pozabi še na ceno avta, zavarovanje, nakupe in menjave pnevmatik, redno servisiranje, vinjete, parkirnine … 🙂

      Odgovori

2. Da se, ampak moraš imeti potrebe usklajene z možnostmi. Če živim v neki vasi, ki ni nujno bogu za hrbtom, pa od tam nimam javnga prevoza, takih vasi pa je veliko, potem vsak poskus propade, razen če se sosed vozi v službo tja kot jaz, kar pa je malo verjetno.

   Odgovori

3. Se popolnoma strinjam z zadnjim odstavkom zgornjega komentarja, predvsem s tem delom: “… a se osredotoča na stvar precej enostransko… ”

   V Ljubljani se da preživeti brez avtomobila, verjetno tudi v drugih ‘večjih’ mestih po Sloveniji. V manjših mestih in vaseh pa (žal) ne. Moja družina živi v manjšem kraju, 20 km iz Celja in oba starša se vozita v službo; oče v Celje, mami v Velenje. Oba namreč delata izven središča mesta in postaje javnega prevoza so od njunih služb oddaljene nekaj km. Poleg tega bi z javnim prevozom (če ne bi bilo težav z oddaljenostjo) vsakodnevno izgubila ogromno časa, ker so povezave redke, oz. imata tak delovnik, da se ‘tepe’ z voznim redom vlaka in/ali avtobusa.

   Odgovori

   1. Hvala za komentar, Tamara. Seveda v zapisu pišem zgolj in samo o svojih izkušnjah ter pogledih.
      Tudi moji starši živijo v okolici mesta in še predobro se zavedam, da je žal v Sloveniji izven prog mestnega potniškega prometa skorajda nemogoče preživeti brez avtomobila. To je pa pomanjkljivost življenja v mali državi z malo prebivalci. :/

      Odgovori

      1. Sem še enkrat prebrala svoj komentar in ugotovila, da sem bila mogoče malo preostra.
         S tem, da je enostransko, sem jaz imela v mislih ravno to, da pišeš iz svoje perspektive, zato je v tvojem zapisu zelo moteč ta odstavek: “In da, v Sloveniji se da preživeti brez avtomobila. Le izgovore iščemo zato, da se ne da. Saj veste, kakšen je edini logičen odgovor na pripombo, da se nekaj ne da. ‘Komu se ne da?’” Bolje bi bilo, če bi npr. napisala, da se da brez avtomobila živeti v Ljubljani, ali pa če če si samski in nimaš nepokretnih staršev, za katere skrbiš, ali pa majhnih otrok itn. (v takšnih primerih si tudi življenje v Ljubljani težko predstavljam brez avtomobila). 🙂

         Se opravičujem, če sem izpadla nesramno. Razen tega mi je bil zapis všeč. 🙂

         Odgovori

         1. Tamara,
            nič narobe, zato pa so interneti, da ima vsak možnost povedati svoje. 🙂
            Tudi sama ne vem, kako dolgo bom uspela ‘zdržati’ brez avtomobila, a upam, da dolgo. Nisem še obupala nad našim javnim prevozom. Držim pesti, da se bo počasi pa zanesljivo izboljševal.

            Odgovori

4. Eh, preživeti se načeloma da, ni pa udobno. Niti blizu udobja. Sploh po tem, ko so na medkrajevnih prevozih čez teden vsi sedeži polni (iz Ljubljane do Kranja sem že stala več kot enkrat). Pa da se trole zaletavajo med sabo in te na prijetnih -ž stopinjah voznik obvesti, da ne moremo naprej s to trolo in naj počakamo naslednjo (vedno neprimerne ure, zgodaj zgodaj zjutral ali med lovljenjem zadnje trole v svojo smer).
   Na žalost se pri nas še vedno mentaliteta drži ustaljenega… Vsak polnoleten rabi svoj avto. No, jaz trdim, da ga ne, da pa rabi vsaka vas več kot en avtobusni prevoz na dan.
   Howgh!

   Odgovori

   1. Hvala za komentar + se strinjam, da vsak človek ne rabi avtomobila, rabi pa vsaka vas več kot en avtobusni prevoz na dan!

      Odgovori

5. LPP še ni naredil nobene aplikacije za pametni telefon, tiste 3 ki obstajajo so ljubiteljsko pripravljene.

   Odgovori

   1. Hvala za komentar in info. Potemtakem pa kapo dol ljudem, ki so aplikacije naredili!
      Sama sicer uporabljam aplikacijo LPPbus Ljubljana public transit (Guerilla Code Navigation) za iPhone.

      Odgovori

6. Petra, prispevek je napisan čisto preveč na prvo žogo. Ti bom opisal svoj primer.

   Živim v Celju oz. na obrobju Celja, delam v Ljubljani. Najbližja avtobusna postaja se nahaja 2km stran. Tam ustavijo samo avtobusi, ki me pripeljejo na glavno avtobusno postajo, ki je cca. 1km od železniške postaje. Vozijo, kot vozijo (niti približno niso sinhronizirani z vlakom in/ali avtobusi naprej). Vlaki so kolikor toliko redni. V Ljubljani delam na Viču. Peš bi do službe potreboval cca. pol ure do 40 min, z avtobusom cca. 10 min).

   No, pa bom malo izračunal: vlak do Ljubljane vozi cca. uro in pol (ICS je za vsak dan predrag), pa recimo, da bi se peljal še z avtobusom na in iz postaje. Vse skupaj bi mi vzelo recimo 2 uri + še nekaj, da pridem peš do postaje. Čakanja na prevozna sredstva ne štejem. In to je v eno smer. Potem je še pot nazaj, če bi sploh bile povezave. Avto? 55 min, od vrat do vrat. Ni računice.

   Tudi finančno ni takšne velike razlike v ceni. Ne bom šel točno računati (enkrat sem to računal na svojem blogu, ki ga žal ni več), a razlika je na mesečni ravni zanemarljiva (v rangu 40 EUR), če ne upoštevam amortizacije avtomobila in nepredvidenih stroškov. Če pa bi upošteval še čas, ki bi ga izgubil in ki bi ga lahko preživel z družino, pa vsi izračuni odpadejo.

   Bi uporabljal javni prevoz? Z veseljem. Ampak ne v obliki, ki je v Sloveniji trenutno prisotna. Naj me pripelje do službe v nazaj relativno udobno v zmernem času, niti ne nujno najbolj poceni, pa ne bom niti pomislil, da bi se vozil s svojim avtom. Do takrat bo pa avtocesta vsako jutro polna.

   PS: Ko sem živel v Ljubljani, sem uporabljal LPP. Da bi se vozil z avtom, mi sploh ni padlo na pamet.

   Odgovori

   1. Robi, hvala za komentar. Kot sem že pojasnila seveda pišem zgolj in samo o svoji izkušnji. Z zadnjim odstavkom tvojega komentarja pa se popolnoma strinjam in upam, da bo tole prebral tudi kdo, ki lahko na to vpliva.
      P.S. Tudi jaz. 🙂

      Odgovori

7. V Ljubljani prideš skoraj povsod s kolesom in še to pogosto v zelo primerljivem času napram avtomobilom. V času konic je pa sploh zabavno, da ne omenjam manjka težav z iskanjem in plačevanjem parkirišč (in trenutno kidanja). Ščasoma se navadiš kolesarit tudi v slabem vremenu in se počasi od-leniš. Zastonj telovadba in poceni transport, manjka pa samo še kakšna prodajalna rikš/prikolic/predkolic, ker za tovorjenje večjih količin kolo, ob še tako velikem nahrbtniku, samo ni več primerno. Čakam kdaj bomo postali bolj podobni Amsterdamu oz. po novem Tour de France (“Amsterdam is like the Tour de France, a whole lot of people on drugs riding bycicles”). 🙂

   Zaradi zdravja po gimnaziji nisem mogel delati izpita za avto, kasneje sem pa ugotovil, da mi sploh ne manjka toliko. Res so problematični samo deli, kamor z javnim prevozom ne prideš niti blizu ali pa traja absurdno, pa še to le ob predpostavki, da nimaš zraven nobene družbe s prevozom. Vsaj to prednost ima naša visoka stopnja centralizacije.

   Odgovori

   1. Hvala za komentar, predvsem tistega o Tour de France. 🙂

      Odgovori

8. Sam že dolgo razmišljam kako si znižati stroške prevoza in tudi manj vplivati na okolje, vendar mi v Sloveniji to zelo težko uspeva. Razen nakupa varčnejšega avtomobila in občasnega dodatnega potnika v mojem vozilu je kaj več težko narediti. Edino če se preselim v Ljubljano 🙂

   V mojem primeru bi se z avtobusom v službo vozil 2 – 2,5 ure v eno smer in vmes zamenjal 4 avtobuse. Z vlakom bi bilo malce lažje in bi moral najprej 3km prehoditi/prekolesariti/iti z avtom potem se 1-1.5 ure vozil z vlakom in potem še zadnji del poti s trolo. Vse skupaj spet približno 2 uri. Z avtom porabim slabih 40 minuth.

   Javni promet izven mest je katastrofalen in na koncu ugotoviš, da tudi precej drag in neenoten. En kup kart, voznih redov,… Sem prepričan da bi se dalo vse skupaj bolje organizirati. Do takrat se bom še naprej po avtocesti vozil 100km/h in pazil na porabo ter objavlal proste sedeže v mojem avtu na prevoz.org 🙂

   Odgovori

   1. Hvala za tvoje misli. Super, da si ponudnik na prevoz.org, morda pa se ti pustim kdaj kam zapeljati. 🙂

      Odgovori

9. Živim približno 28km ven iz Ljubljane in javni prevoz za naše mesto je načeloma dobro organiziran. Celo znižali so tarifo za lokalne vožnje z avtobusom, ki vozi po novem vsakih 15min (ob delavnikih). Ko se temperature kolikor toliko dvignejo nad 0°C, gledam, da hodim s kolesom v službo, ker mi je veliko ljubše, kot z avtom. Presenetljivo sem velikokrat celo hitrejša od avtomobilov (predvsem pa veliko manj živčna!). Z avtom imam sicer od doma do službe (delam na obrobju domačega mesta) cirka 10min, z avtobusom 15min, peš 45-50min, s kolesom pa 20min. Peš grem redko, ker sem rajši mobilna (običajno moram biti vozna tudi v službi, kar bi mi zadevo konkretno otežilo, če ne bi imela avta – iz tega vidika pa je javni prevoz popolnoma nemogoča opcija).

   Če vzamem banalen primer, da želim iti na predstavo v Ljubljano, v Cankarjev dom, ob 19h med tednom…
   Sedem na vlak/avtobus in grem (vlak je sicer 4km izven centra mojega mesta, avtobusna postaja pa se nahaja v osrčju). Vožnja traja približno 30min (če ni zastojev), stane 1.75€ ali 3.10€ v eno smer. Problem nastane pri vračanju. Zadnji vlak za mojo destinacijo iz Ljubljane je ob 20:30 (ne vozi vsako uro), kar odpade, ker predstava v tem času niti končana ne bo. Avtobus je na voljo do 23:00 (načeloma vsako uro). Strošek povratne vožnje pri vlaku me pride 3.50€, pri avtobusu pa 6.10€ (nimam več opcije študentskih ugodnosti).
   Strošek goriva pri avtu (pustimo obrabo in ostale stroške, ker recimo, da so na tej destinaciji zanemarljivi) me za povratno vožnjo (56km) pride približno 6.939€ (povprečna poraba goriva na tej destinaciji je 4.48l). Za to razdaljo potrebujem med 30 in 40min. Recimo še, da mi uspe parkirati na brezplačnem parkirišču in je to edini strošek za tisti večer.
   Razlika je majhna (in kljub temu, da sem Gorenjka, me to ne premami :)). V takem primeru, je veliko lažje iti z lastnim avtom, ker si neodvisen od urnika javnih prevozov. Če želim ostati na pijači s kolegi nimam težav s pogledovanjem na uro, kdaj se vrača moj zadnji avtobus/vlak. V primeru, da bi morala iz mojega mesta vsak dan hoditi v Ljubljano v službo, bi se mi stvar še dodatno zakomplicirala, ker so urniki prevozov izredno luknjasti (na vlak lahko čakaš tudi uro ali več), je pa verjetno mesečna/letna karta cenejša od dnevne (in posledično tudi cenejša od vzdrževanja avtomobila).

   To je bil primer za Ljubljano. Primerov za druga mesta rajši nisem iskala, ker bi me v večini primerov čakalo kar nekaj prestopanja, čakanja in izgube časa. Žal sta danes tudi naš čas in neodvisnost/odzivnost izredno dragocena in namesto, da pol ure čakam na postaji na naslednji vlak/avtobus, sem lahko v tem času že doma in naredim kaj bolj pomembnega,…

   Dokler bo sistem tak kot je, se mi avta vsekakor ne bo splačalo prodati (mogoče edino zamenjati bencin za diesel ali plin). Sem mnenja, da je javni prevoz rešitev le v velikih in dobro organiziranih mestih – v EU ali drugje v tujini (pa tudi tam se kdaj pa kdaj zalomi), pri nas so to še vedno le sanje.

   Odgovori

   1. Hvala za tvoj krasen komentar. Upam, da bom kmalu našla čas za naslednji zapis na to temo. Čaka me malce rudarjenja. Stay tuned. 🙂

      Odgovori

      1. Ni problema. 😉 Will do. 🙂

         Odgovori

10. Živim v majhnem mestu,kjer je sicer javni prevoz;govorim o avtobusnih prevozih dokaj dobro urejen v bližnje vasi in mesta. Sama se že štiri leta vozim v službo v kraje Trbovlje,Braslovče in trenutno v Zagorje. Nikoli nisem pomislila na uporabo javnega prevoza. Vedno sem se vozila z avtom,ker sem tako pridobila na času. Trenutno pa sem v stanju,ko mi je avto prepovedano vozit zaradi zdravstvenih težav in primorala sem pogledati,kako je z javnim prevozim v smeri Zagorja. Službo začenjam ob osmih in seveda je dogovorjeno,da smo pol ure pred začetkom v službi. Moj javni prevoz bi bil takšen: Ravne na Koroškem (5.00) – Maribor…vmes postanek in Maribor -Zagorje. Na postajo v Zagorje prispem ob 8.14. Potem me caka mestni prevoz od postaje do sole ali pa hoje 30 minut,kar ni problem. Problem je,da zamudim službo,ce vse tece kot mora. To je edina povezava z vlakom.V eno smer tri ure in pol. Druga varianta javnega prevoza je avtobus,ki prvi pelje iz mojega kraja ob 5.00 (smer Sg-Velenje-Celje) in nato z vlakom (smer Celje-Zagorje). Zalomi se že pri različnih avtobusnih prevoznikih,ko odpeljejo prehitro (zamuda avtobusa v Velenju in posledično vlaka v Celju,ki pelje v Zagorje). Torej noben javni prevoz mi ne ustreza,da pridem pravočasno v službo. Glede na vse bo potrebno poiskati drugo rešitev za prevoz na delovno mesto.
    Mislim,da je javni prevoz v Sloveniji zelo slabo in površno organiziran.Govorim o prevozih iz manjših v večje kraje,organiziranosti in časovni povezanosti različnih prevoznikov. Vsekakor trenutno ne bi mogla živeti brez avta. Sem pa kot študentka v LJ uporabljala vedno le Lpp in kolo. V samo Lj pa me je peljal avtobus.

    Odgovori

    1. Katja, hvala za tvoj komentar in oprosti za pozen odgovor. Presneta tehnika me ni obvestila, da me tukaj čaka komentar! 🙂
       Točno to, o čemer pišeš, opažam v nekaj komentarjih na ta zapis – neusklajenost ponudnikov javnega prevoza. Če avtobus zamuja, ti vlak odpelje pred nosom. Dvomim, da bi to bil velik problem optimizirati. Bi pa tak ‘projekt’ seveda zahteval sodelovanje vseh ponudnikov javnega prevoza. Ugibam, da je to prelomna točka, ki ustvarja status quo. Upam, da so vsi ti ljudje sposobni sesti za mizo (ali za računalnike) in preučiti ter optimizirati javni promet glede na potrebe potnikov. Prepričana sem, da jim bi uporabniki njihovih storitev z veseljem pomagali s predlogi.

       Odgovori

11. V Sloveniji je trenutno največji problem ravno neusklajenost različnih prevoznikov v javnem prometu. Se pa pripravlja integracija javnega prometa, letos jeseni štartajo pilotni projekti, naslednje leto pa bo na državnem nivoju uveden integrirani javni potniški promet v katerem bodo usklajeni vsi vozni redi med mestnim, medkrajevnim avtobusnim in železniškim prometom, prav tako pa bo obstajala enotna vozovnica za uporabo vseh prevoznih sredstev v državi. Sistem enotne vozovnice bo temeljil na conah, gre pa za model, kot ga ima zvezna dežela Štajerska v Avstriji. Po uvedbi integriranega javnega potniškega prometa se bo javni prevoz v Sloveniji tudi občutno pocenil, potovanja na večini relacij pa bodo tudi znatno hitrejša, saj bo manj čakanja na prestope iz avtobusov na vlak in obratno, hkrati pa se naj ne bi več dogajali primeri, kot na primer da prideš v soboto ob 19h z vlakom v Celje, potem pa nimaš nobene povezave več naprej do Velenja, Raven na Koroškem itd.. Nadaljnje izboljšave učinkovitosti, zanesljivosti in hitrosti javnega prometa pa bodo sledile v prihodnjih letih, ko naj bi se bistveno povečal obseg vlaganja v obnovitev in nadgradnjo železniške infrastrukture, saj naj bi bila železnica nosilec javnega potniškega prometa v Sloveniji, avtobus pa njegova dopolnitev.

    Odgovori

12. Tule je članek na to temo: http://www.zurnal24.si/na-pot-le-z-eno-vozovnicodelo-za-23-ljudi-clanek-191247.

    Odgovori

13. Do 28.10.2016 sem mislil, da je (bolj ali manj) možno shajati brez avtomobila. Tega dne so me v službi nenajavljeno poslali na gradbišče direktorjeve hiše. Namreč bil je konec meseca in sem po službi nameraval z vlakom iti na železniško postajo Sevnica kupit mesečno vozovnico za relacijo Brežice – Blanca. Zakaj nisem tega storil na postajah Brežice oz. Blanca? Ko sem zjutraj šel v službo, je blagajna na ž.p. Brežice bila še zaprta, ko sem se vrnil je pa bila že zaprta. Na Blanci to prav tako ni bilo možno, ker prometnik na pultu nima drugega kot terminal za izdajo papirnih vozovnic. S tem pač ne more podaljšati veljavnosti elektronske vozovnice. No, tega dne sem zato imel s seboj v nahrbtniku še 100 € za nakup vozovnice. Pa se je pripetilo da sem nahrbtnik pozabil na gradbišču, kar sem opazil šele doma. Dva dni pozneje sem se s kolesom opravil do nedokončane hiše v Šmarjeti v upanju, da me nahrbtnik tam čaka. Pa me ni. Pozneje sem o dogodku obvestil danes nekdanjo prijateljico, ki je 9 let mlajša od mene in trpi za psihozo (Eva Zidarič iz Loke pri Zidanem mostu). Za nekaj trenutkov je nastala tišina, nato pa mi je v klepetalniku napisala: “Ampak sem opazila da greš povsod z vlakom, toda si nisem upala vprašati zakaj… Sem mislila da si kaj bolan… da imaš zdravstvene omejitve in zato ne smeš vozit.” Kot bi rekli v slengu, me je ownala. Zastrmel sem v zaslon z zaprtimi usti. Nisem ji imel kaj odgovoriti. Ta njena izjava je bila hladen tuš, zaradi katere me je srečala pamet in sem pri svojih tedaj 31. letih kupil prvi avto. Pa nam je predstojnik oddelka na faksu, prof. Davorin Gazvoda solil pamet o rabi javnega prevoza oz. naj se poslužujemo JP, medtem ko se na relaciji Novo mesto – Ljubljana vsak dan prevaža z Renaultom Scenicom. Sam v avtu če se ne motim. Po lastnih opažanjih se v 90 % avtomobilov prevaža le po ena oseba. Pred nesrečnim dogodkom sem mislil, za kakšno neekonomično potrato gre. Danes se temu več ne čudim. Dokler bo stanje z javnim prevozom takšno kot sem opisal, se bom prevažal z avtom četudi sam v njem. Da ne omenjam da sem nekaj dni kasneje s FB odprijateljil nekoga (Berislav Komac iz Zagreba), ki pri svojih 50. razen omaric, napolnjenimi z malimi železnicami nima kaj pokazati, ni nič ustvaril, nima v denarnici niti 10 € in je brez avta. Pač je negativno vplival name in odkar se z njim več ne družim, se mi je socialno-ekonomsko stanje izboljšalo.

    Odgovori

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.