Zimske razmere na cestah vsakič znova poskrbijo za novice o gneči, nespluženih cestah in podobnih nevšečnostih. Že v prispevku Sneg nas preseneti, sem poskušal prikazati del pogleda na sneženje in količine, ki jih je potrebno očistiti z cest in pločnikov. Pobuda za tokratni prispevek je nastala na twitterju, ko sta @bosstjanz in @Z3MQP »sanjarila« o sodelovanju v celonočnem pluženju cest. Sodeloval sem pri pluženju ulic v naseljih mestnega značaja, zato bo večji del prispevka omejen na ta del. Poskusil bom predstaviti tudi teoretične hitrosti pri pluženju drugih cest. Razlika so predvsem v tem, da je pri pluženju v naseljih veliko manevriranja, zato so povprečne hitrosti zelo nizke.
Pristnost napisanega bom poskusil predstaviti kar z enim od primerov. Ne čisto vsega, ravno toliko, da malo pademo v delo. Kot zakleto se dogaja, da vedno začne snežit popoldan. Ponavadi med 17. in 19. uro. Uporaba spletnih kamer in vremenskih postaj je odlična, toda še vedno se je dobro zanašat na terenskih ogled. Zato gre vodja okrog 21. ure na ogled. Prevozi tiste ceste in območja, ki so najboljši pokazatelj stanja. Že med ogledom se naredi analiza stanja in sprejme se odločitev koliko skupin in katere bodo odšle na teren. Za naš primer vzemimo, da je v Senožečah slabih 5 cm snega, sneženje je dokaj močno in zraven sodeluje še kraška specialiteta burja. Vodja se odloči za eno plužno enoto (tovornjak s plugom in posipačem ter dva šoferja), pokliče dežurna šoferja in v manj kot pol ure je skupina na delovnem mestu. Sledi hiter pregled vozila, posipnega materiala, kontrola količine goriva, kontrola zimske opreme (verige in lopate) ter nakup hrane in pijače. Zanalašč sem izbral Senožeče, ker nimajo trgovin, črpalka je zaprta celo noč in tudi klimo imajo bolj ostro.
Ekipa se odpelje proti Senožečam, če imajo na kolesih verige to pomeni največjo hitrost 50 km/h. Vse kar vidi šofer je cesta, utripajoča rumena luč ter vogal pluga, ki je v poziciji za premik. Za dobrih 15 km potrebuje tovornjak pol ure in že je v Senožečah. Najprej se očisti glavno pot skozi naselje. Šofer ustavi, sovoznik spusti plug na tla, nastavi smer odmikanja snega (ponavadi desno) in počasi speljeta. Pri tem je pomembna komunikacija med šoferjem in upravljalcev pluga. Šofer vidi samo tisti vogal pluga, ki je bolj oddaljen od kabine vozila. Drugi vogal je skrit in njegovo pozicijo »zgolj ugiba«. Pazljivost pri obračanju je pomembna, saj se vozilo zaradi pluga podaljša za več kot meter. To poveča obračalni krog in hitro se zgodi, da s koncem pluga zadane hišo ali avto.
Za voznika in sovoznika je pomembno tudi poznavanje terena. Vsak jašek (robnik), ki je nad nivoje ceste, pomeni nevarnost strojeloma. Tako nadaljujeta po naselju s hitrostjo 10 – 15 km/h. Na ožjih delih se hitrost zelo zmanjša. Na vsakem križišču je potrebno sneg umikat z več strani. To pomeni, da se tovornjak premika nekaj metrov naprej in nekaj metrov nazaj. Vsakič mora sovoznik plug dvignit, tovornjak se premakne nazaj, nato sovoznik spet spusti plug.
Posebno nevarno je pluženje odseka, kjer je na eni strani ograja, na drugi pa samo škarpa. V primeru, da je preveč snega, začne tovornjak zanašati proti škarpi in voznik mora zato upočasnit vozilo, sovoznik pa usmeriti plug bolj naravnost. V dobrih 3 urah so vse ulice v naselju ocenje kot prevozne. To pomeni, da je skozi vsako ulico vsaj enkrat šel plug. V primeru burje, je potrebno ulice obiskat večkrat v eni noči. Denimo, da piha močnejša burja. Šoferja se morata celo noč voziti po vseh ulicah samo zato, da ostanejo delno prevozne. Če tega ne počneta, se nabere takšna količina snega, da je tovornjak ne more več potiskati stran in je potrebno sneg odvažati.
Tako delo poteka do 6 zjutraj, ko se šofer in sovoznik vrneta v operativni center in na delo odide nova ekipa. Nova ekipa poskrbi za odstranitev večine snega z cestišča ter za »razširitev« poti. Delo je zelo dinamično in razgibano, saj lahko večino ulic velikokrat prevoziš. V ožjih delih, kjer je hitrost blizu polžje, lahko preučiš tudi vzorce fasadnih opek.
Poleg tovornjaka s plugom, odide na teren tudi ekipa za čiščenje pločnikov. Opremljeni so s snežno frezo in lopatami. Na kombi si naložijo še mešanico peska in soli. Njihova naloga je, da očistijo pločnike, prehode med pločniki in prehodi za pešce ter tisti del v križiščih, ki jih ni mogoče očistiti s tovornjakom.
Še malo statističnih podatkov. Maksimalna hitrost pluženja je 35 oz. 50 km/h (odvisno od izvedbe pluga). Dejanska hitrost je 10 – 15 km/h. V Senožečah je potrebno očistiti približno 12.500 m2 cest in pločnikov. Ob predpostavljenih pogojih; celonočno sneženje in burja, to pomeni delo dveh plužnih ekip s tovornjakom in delo ene ekipe za čiščenje pločnikov. Skupaj je to šest oseb oziroma približno 64 delovnih ur.
Kot sem omenil v začetku besedila so Senožeče naselje, kjer se ponoči nimaš kje pogreti. Tudi opravljanje male potrebe postane prava mala zimska radost. Najboljše je, če najdeš zaveten prostor, da te ne preveč prepiha po delih, ki jih sonce redko obišče.
Tudi pluženje cest med naselji (ali avtocest) ni tako zabavno, kot se nam zdi. Pred plugom vidiš samo belo površino, kjer naj bi bila cesta. Pazit moraš na “talente”, ki poskušajo prehitevati pluge, na ožine, robnike in druge skrite pasti. Poleg tega tudi to pluženje ne poteka kot izletniška vožnja, temveč kot 8 urno buljenje v snežinke, ki letijo proti kabini. Začne se pojavljat pekoč občutek v očeh in vse je samo dolgočasna belina. Kljub temu smo vsi, ki skrbimo za ceste zadovoljni, ko nam uspe. Če nas pri tem še pohvalijo, smo sploh srečni. Tudi kritikam in nasvetom prisluhnemo, če niso v stilu “pred mojo bajto bi pa lahko plug k sosedu obrnili”.
