Poslovno sodelovanje v Sloveniji

Vsak dan poslušam kako je država v krizi. Recesija je beseda, ki jo ponavljajo in izrabljajo že vsi. Zelo praktično je za vse težave okrivit trenutno stanje v državi. Ni dela, ni denarja, ni investicij in za vse je kriva kriza. Toda na vse skupaj lahko pogledamo tudi z druge plati. Moj namen ni iskanje krivca, iskanje “lopovov” ali karkoli drugega. Hočem samo predstaviti primer poslovnega sodelovanja, ki se je izkazalo za zelo neposlovno.

Opisan primer temelji na dejanski izkušnji, vendar bom raje uporabil izmišljena imena. Torej imamo Podjetje A, ki je kupec in Podjetje B, ki je prodajalec. Podjetji sta se aprila dogovorili za nakup artikla. Nakup sta potrdili s podpisom pogodbe, v kateri sta kot rok dobave navedli 15. julij. Vmes so iz Podjetja B sporočili, da storitev ne bo opravljena, ker imajo zamudo pri dobavi materiala, zato so prosili za podaljšanje roka. Podjetje A je podpisalo aneks s katerim s potrdili podaljšanje roka za en mesec. Kasneje je podjetje B še enkrat pisno zaprosilo za podaljšanje za teden dni. Tudi to podaljšanje je bilo odobreno. Dan pred predvideno dobavo (3. rok) je Podjetje B prosilo Podjetje A za še eno podaljšaje. Zato se je Podjetje A odpravilo do Podjetja B in ugotovilo, da artikel sploh še ni narejen in da še vsaj 14 dni ne bo.

Sprašujem se, kako lahko podpišeš pogodbo za opravljanje storitve, ki je nisi sposoben opravit. Vedno obstajajo objektivni razlogi za podaljšanje roka. Razumem tudi težave pri dobavi delov in materila. Toda to, da konstantno podaljšuješ rok dobave, da vsakič manjka samo še nekaj dni ali samo še kakšna komponenta. To se mi zdi skrajno neresno. In prav v tem vidim enega od razlogov, da smo pristali v taki krizi. Obljube se dajo zato, da se izpolnijo. Ne sme se zgoditi, da nekaj obljubiš in tega ne narediš. Podpisovanje aneksov je postalo nacionalni šport zaradi katerega trpi več podjetij (ljudi) v verigi.

V zgornjem primeru mora Podjetje A dva meseca dlje čakat na artikel Podjetja B. To mu povzroča ekonomsko škodo. Poleg tega ne morjo niti ostali izvajalci dokončati svojega dela, kar pomeni, da ne morejo predati svojih artiklov (naprav) v uporabo. Ker naprave uradno niso predane, ni podpisana primopredaja, zato se zadrži plačilo. Kar naenkrat se zaustavi celotna veriga odnosov in plačil. Izvajalci ne plačajo podizvajalcev, podizvajalci ne morejo delat na drugih objektih, ker nimajo sredstev za nakup materiala.

Mogoče je primer res absurden in smešen, toda še vedno trdim, da je dogovor potrebno spoštovati in stremeti k izvedbi projekta v določenem časovnem okviru, ne samo čakati, da se pobere denar. S prijavo na projekt (prodaja storitve/izdelka) se zavežem, da sem sposoben za določen denar nekaj narediti. Če sem se zmotil pri kalkulaciji, je to moj problem, ne sme to bit problem naročnika. In ko projekt zaključim, bom še s tem, da sem ga zaključil v dogovorjenem roku in v skladu z vsemi zahtevami naročnika dobil pozitivno referenco, ki mi do dolgoročno prinašala dobiček.