Hej, vi štirje. Ja, preštel sem obiske bloga in pohvalim se, da število bralcev raste. Štirje ste, torej bi lahko počasi naredili manjše srečanje, če lahko sklepam, da nihče od vas ni bot. Takole, če nihče od vas ni bot in radi kaj pametnega preberete, pojdite v knjižnico, če bi pa radi preleteli moje bentenje in ugotavljanje, si vzemite pet minut časa, skrbno preberite spodnji zapis in se zamislite. Močno zamislite.
Ideja za tale zapis je nastala zaradi debat na twitterju, kjer se občasno pojavijo vprašanja o pranju odpadne embalaže oziroma natančneje: “Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadke.[1]” V Sloveniji ni poenotenega sistema zbiranja ločeno zbranih frakcij, prav tako ni enotnih navodil o splakovanju embalaže, kar privede do raznih prepirov. Veliko je tudi takih, ki se jezijo nad potrato vode in prevelikimi količinami embalaže. S slednjim se moram resnično strinjat, saj so podatki po količinah zbrane odpadne komunalne embalaže res enormni in tudi vsak od nas lahko opazi, koliko embalaže mu ostane, ko razpakira kupljene izdelke.
Glede porabe vode za splakovanje in samega splakovanja imam pa malce drugačno mnenje. K temu pripomore to, da moram občasno službeno obiskat kakšno sortirnico ločeno zbranih odpadkov, zbirni center, center za ravnanje z odpadki ali pa preprosto it v nadzor zabojnikov. Vsak, ki je to počel ve, da je vonj včasih tako neprijeten, da omogoča brezplačno in učinkovito dieto. Zato se mi zdi normalno, da embalažo, ki vsebuje bolj »smrdeče« prehrambene artikle splaknem. Prepričan sem, da pri tem porabim veliko manj kot, kot jo porabi povprečen turist na naši obali, ki se po vsakem kopanju v morju, konkretno oprha s sladko vodo.
Za tiste, ki res ne verjamejo, še izračun porabe vode. Dragi bralci, primerjajte koliko vode porabite za splakovanje WC-ja, pranje avtomobila, tuširanje 3x dnevno in še marsikaj, ter nato pomislite, kako se počutijo tisti, ki morajo vašo odpadno embalažo ročno sortirat. Pomislite, koliko jim pomeni, če lahko pri svojem delu dihajo vsaj približno »normalen« smrad. Ne pa vonja po 10 dni starem piru in ribjih konzervah.
Sej bo boljše. Tuširanje na plaži je za mano. Fajn zapis in vzamem na znanje.
Mogoce pa bi bil korak naprej, ko bi uspeli minimizirati kolicino nastalih odpadkov. Povratna embalaza ali kaka podobna resitev, ki bi zmanjsala kolicino plastenk. Pri nas locujemo odpadke, kar pomeni, da na eno 60l vreco mesanih odpadkov, proizvedemo 5 podobnih vrec embalaze. Zelo mi je vsec avtomat za mleko, kjer sami nosimo steklenice v polnjenje…
Lpl
Zmanjševanje količine odpadkov in posledično količine odpadne embalaže ja zelo nujno. Upam, da bomo to uporabniki čimprej doumeli.
Evo! tvoj blog se je povečal vsaj za enega člana! Smem prašati, kaj si po poklicu, da moraš to obiskovati? Sem pa mnenja, da se voda onesnaži v vsakem primeru. Če ne doma pa v predelovalnici odpadkov. Ne vem pa ali je to v predelovalnicah šteto kot tehnološka voda?
Pozdravljen novi bralec. Ne boš verjel, ampak dejansko delam na komunali, zato lahko malo gledam smeti.
Zabojnike na ulici vohamp sicer vsi, le da jih jaz verjetno pogosteje.
Glede odpade vode. Gre za tehnološko oziroma industrijsko vodo, ki pa je še nisem videl v slovenskih sortirnicah. Dejansko se odpadke iz npr. rumenega zabojnika strese na tekoči trak in delavci nato te odpadke (ločeno zbrane frakcije) sortirajo na: pet plastenke (dalje se to ločuje po barvi), pehd, folijo, … Zato pravim, da je lažje sortirat, če so odpadki vsaj malo čisti. Obljubim, da bom v enem od naslednjih postov pokazal nekaj slik sortirnice.