Sledenje praznjenja zabojnikov za komunalne odpadke

Velika težava 21. stoletja so naraščajoče količine odpadkov. Tudi količine odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, niso nobena izjema. Potrošniška družba in nove higienske zahteve so na tržišče pripeljale velike količine nove embalaže in s tem posledično vedno večje količine odpadkov, ki jih je treba zbrati in odpeljati. Dejstvo je, da je odpadke najenostavneje ločiti na izvoru. Najlažje je to doseči tako, da dobijo uporabniki na voljo dovolj zabojnikov s primerno prostornino. Zato so podjetja, ki opravljajo gospodarsko javno službo zbiranja in prevoza odpadkov, prisiljena v povečevanje števila zabojnikov in fragmentacijo zbiranja odpadkov.

Povečevanje števila zabojnikov ter zbiranje različnih vrst odpadkov z različnimi zabojniki je pripeljalo do stopnje, ko je postalo obvladovanje tokov komunalnih odpadkov nemogoče brez pomoči sodobne tehnologije. Ena od opcij je uporaba RFID tehnologije. S pomočjo pasivnega oddajnika, ki je nameščen na vsakem zabojniku za komunalne odpadke, se zabeleži vsako praznjenje. V kombinaciji s sistemom za satelitsko navigacijo pa lahko zabojnik tudi prostorsko umestimo.

RFID oddajniki

Za razumevanje delovanja sistema za sledenje zabojnikom je bistvenega pomena, da razumemo delovanje tehnologije RFID. Nadgradnja vsem poznane črtne kode (bar koda) je uporaba RFID oddajnikov. Kratica RFID pomeni Radio Frequency Identification, kar prevedeno pomeni identifikacija z radijskimi valovi. RFID čip je sestavljen iz majhnega elektronskega vezja, ki ga imenujemo RFID oddajnik. Sestavljen je iz integriranega vezja, ki hrani in procesira podatke ter izvaja modulacijo in demodulacijo podatkov, ter iz antene, ki sprejema in oddaja radijske signale. Signale RFID oddajnikov sprejema RFID čitalnik, ki omogoča identifikacijo predmetov ali živih bitij. Prednost RFID tehnologije pred črtno kodo je ta, da ne potrebujemo prostega pogleda med čitalnikom in kodo.

Glede na način napajanja oddajnika delimo RFID sisteme na pasivne in aktivne. Druga delitev je delitev glede na način prenosa informacije preko radijskih valov. Po tej delitvi poznamo induktivne in elektromagnetne sisteme.

Namestitev na zabojnik

Plastični zabojniki, ki se uporabljajo za zbiranje komunalnih odpadkov, so manjših dimenzij (120 do 1100 litrov), zato je edina primerna izbira zanje pasivni RFID oddajnik. Oddajnik ne potrebuje lastnega napajanja, zato je dovolj majhen in robusten, da ga je mogoče namestiti na zabojnik. Vsi novejši zabojniki za komunalne odpadke imajo že predpripravljeno odprtino, kamor se vloži oddajnik. Odprtina se na vseh zabojnikih nahaja pod spodnjim levom robom zabojnika (gledano s sprednje strani). Oddajnik s pomočjo orodja vstavimo v odprtino. Zaradi gumijaste zaščite se oddajnik pričvrsti na montažno mesto. Pozorni moramo biti le na pravilno usmerjenost oddajnika. Zaradi optimalne kakovosti signala mora biti oddajnik usmerjen vzporedno s sprednjo stranico zabojnika.

rfid oddajnik

RFID oddajnik nameščen v gnezdo na zabojniku

Glavne lastnosti pasivnega RFID oddajnika so:

  • deluje na frekvenci 125 ali 134,2 kHz,
  • deluje brez napajanja,
  • ohišje oddajnika je izdelano iz mehke plastike in se trdno vstavi v zabojnik,
  • neobčutljivost na vremenske vplive,
  • neobčutljivost na poškodbe pri manipulaciji z zabojnikom.

 Tehnične karakteristike RFID oddajnika za plastične zabojnike so naslednje:

  • plastično ogrodje oddajnika ima premer 30 mm in je visoko 15 mm,
  •  teža je 10 g,
  • frekvenca 125 ali 134,2 kHz,
  • sistem komunikacije je HDX ali FDX,
  • temperatura delovanja je -40 °C do +90 °C,
  • območje branja je 50 do 100 mm

Oprema vozila

Na fotografiji vidimo primer montaže HDX oddajnikov na »glavnik« oziroma pobiralno napravo. HDX oddajnik se skrije za zob »grabelj« oziroma »glavnika«. Tako preprečimo neposreden stik med anteno in zabojnikom, s čimer močno zmanjšamo možnost mehanskih poškodb antene in podaljšamo njeno življenjsko dobo.

Antena

HDX antena montirana na pobiralno napravo

  Sistem elektronskega sledenja praznjenja zabojnikov podjetju omogoča:

  •  identifikacijo zabojnikov med praznjenjem,
  • analizo podatkov o številu in prostornini izpraznjenih zabojnikov,
  • optimizacijo planiranja voznih poti vozil,
  • zmanjševanje napak izpraznjeni bodo samo tisti zabojniki, za katere je znan plačnik storitve odvoza odpadkov,
  • izogibanje pritožbam zaradi neizpraznjenih zabojnikov,
  • stalno (online) spremljanje inventarja zabojnikov in njihovega praznjenja.

Glede na rezultate raziskave, ki jih je izvedla Nemška zveza komunalnih podjetij, so prednosti takega sistema:

  • zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov (ostanek),
  • zmanjšanje celotne količine odpadkov,
  • zmanjšanje stroškov, ki nastanejo zaradi pojavljanja »črnih« zabojnikov.

Cilj izvajalca GJS in lokalne skupnosti mora ostati zmanjševanje količine odpadkov, ki končajo na odlagališču. V pričakovanju sprememb aktualne politike na področju ravnanja z odpadki, ki bi pomenila nagrajevanje uspešnega ločevanja, ter ob dobrem zmanjševanju količine mešanih komunalnih odpadkov, bi se uporabnikom lahko cene odvoza odpadkov celo znižale oziroma postale vsaj pravičnejše.

Razvojne možnosti

Kakovostna baza podatkov in dostopnost interneta bi lahko uporabnikom omogočila veliko uporabnih postopkov. Preko spletnih vmesnikov bi vsak uporabnik lahko preveril dejansko frekvenco praznjenja svojega zabojnika, naročil bi lahko tudi dodatna praznjenja, menjavo zabojnika, naročilo dodatnega zabojnika. Na nekaterih kritičnih lokacijah, kjer prihaja v določenem delu leta do zamika pri odvozu odpadkov, bi lahko uporabnikom dodelili začasno uporabniško ime in geslo, s katerima bi dostopali do portala in spremljali premike vozila v realnem času. Na tak način bi lahko zabojnike na prevzemno mesto dostavili samo za čas odvoza odpadkov.

Na podoben način bi lahko rešili tudi težave s parkiranjem pred zabojniki. Predvsem v mestnih središčih in v okolici večjih poslovnih objektov je odvoz odpadkov velikokrat onemogočen, ker dostop do zabojnikov ni mogoč zaradi vozil ali drugih ovir. Na takih lokacijah bi lahko izvedli avtomatsko pošiljanje generičnih elektronskih sporočil. Ob programiranju vozne poti vozila bi operater določil, na kateri oddaljenosti od cilja naj se sproži pošiljanje sporočila. Ob prečkanju take točke bi se prenesel ukaz iz računalnika v vozilu na centralni strežnik. Tam bi se generiralo sporočilo, ki bi ga nato po elektronski pošti ali po sistemu kratkih sporočil (sms) strežnik poslal določenemu uporabniku. Ta bi samo še poskrbel za dostopnost zabojnikov.

Objavljeno v Okolje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*