Užitek na dveh

“Ta dam”. V športnem duhu, ki te dni veje iz vsakega lokala, gostilne, priložnostne točilnice pijač in drugih prostorov, je nastal pričujoči zapis. Za samo realizacijo napisanega je bilo potrebno tri dni počitka in malce urejanja podatkov. Lažem. Podatke sem spravil v tabelo takoj po vrnitvi domov, da se slučajno kakšna številka ne zgubi. In ne, nimam OCD. Le zelo pogosto se mi dogaja, da kakšno stvar pomotoma pobrišem.

Torej. Pojdimo lepo od začetka. Vsake toliko moram malo premaknit svojo rit in v soboto sem se odločil, da grem malo pretegnit noge na kolo. Odpravil sem se iz Ljubljane (komur se ne ljubi več brat, naj poskrola do konca zapisa, sname datoteko s sliko poti in naj sam odbrca) proti Podgradu. Opisat to pot niti ni tako lahko, ampak nekako tako gre. Iz Šiške, čez Bežigrad do Letališke. Na koncu Letališke se da po makadamski poti priti v Polje in po Zadobrovški, Sneberski in Agrokombinatski cesti do Zaloške. Ko pridemo do Zaloške smo kar zmagal. Samo sledimo cesti, gremo čez Savo in ko pridemo do usmerjevalne table Podgrad zavijemo desno.

Približno tukaj se začne prvi vzpon. Sicer ni naporen, se pa vleče. Po poti se izmenjujeta sonce in senca, spremljamo potok Besnico in samo uživamo. Vzpon je res zelo blag in šele zadnjih nekaj kilometrov začnemo uporabljati tudi nižje predstave, da se povzpnemo na Veliko Trebeljevo. Kot sem že dejal, vzpon ni strm, je pa prijetno obsijan s soncem. Ker moj bicikel nima klime, sem v soboto kar pošteno zašvical. V Velikem Trebeljevem zavijemo levo, proti Malemu Trebeljevemu in kmalu pridemo do začetka 6 kilometerskega spusta. Res super spust z lepim asfaltom. In tudi peska ni nikjer.

Po glavnem spustu sledijo zelo majhni kuclji, ki skoraj ne zahtevajo menjave prestav in že prispemo v Šmartno pri Litiji. Zavijemo desno in sledimo tablam za Grad Bogenšperk. Ko zapustimo Šmartno, se počasi začne drugi vzpon. Sedaj sledi kratka osebna izpoved, ki jo mora, kdor bo kolesaril po tem načrtu, resno prebrat. “Dragi bralec, če si kondicijsko pripravljen toliko kot jaz, se pravi srednja žalost, preskoči opis klanca.” Torej, kot sem ugotovil šele drugi dan, je tale klanec dolg skoraj 8 km. Za profesionalce mala malica, zame kar dolgotrajno brcanje. Ok, malo pretiravam. Lušten klanec z veliko sence, nikjer ni prestrmo. Ob poti sta tudi dva izvir, kjer si lahko natočimo svežo vodo. Peljemo se mimo Bogenšperka in pri tabli za Leskovec zavijemo desno, ter še malo brcamo v klanec, da prispemo do vasi Javorje. Sedaj smo skoraj že na cilju. Pri kapelici v Javorju, na križišču treh cest, izberemo levo in se spustimo do podružnične šole. Sledimo makadamski cesti, ki gre po levi strani šole in se povzpnemo do naselja Bukovica. Zadnji vzpon je makadamski in malo neutrjen, ampa se ga res splača prevozit, saj smo sedaj končno na cilju.

Na cilju na dočaka Ranč nad mestom. Super kmetija oziroma ranč. Imajo vse, kar si v tistem trenutku želi kolesar: vodo, hrano, tuš in celo konje. Pravzaprav kar precej konj. Ponujajo jahanje v maneži, terensko jahanje, prostor za piknike in verjetno še kaj. Lastniki so bili super. Prijazno so poskrbeli, da sem dobil ogromno porcijo ogljikovih hidratov, zelenjave in še kozarec vina. Ker je bila ura pozna, sem na ranču kar prespal.

Po obilnem zajtrku, sem se odločil, da bo pot nazaj manj raziskovalna. Spustil sem se mimo Bogenšperka do Šmartnega pri Litiji in nato v Litijo. Do Ljubljane sem se večino časa vozil ob Savi.

Gpx in kml poti za prvi dan je tukaj Ljubljana – Bukovica

Še neka podatkov iz kolesarskega računalnika:

datum 28.7.2012 29.7.2012 skupaj
km 57,92 55,83 113,75
trip time 3:03:24 2:19:44 5:23:08
avg speed 18,94 23,96 21,12
max speed 49,06 49,64 49,64
avg cad 74 78 76
trip climb 749 218 967
max alt 646 642  646
avg.pulse 148 143 145,5
max pulse 179 168 179
kcal 2599 1862 4461
Objavljeno v Šport Oznake:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*